Od Soboškega jezera do Goričkega in spoznanje, da štirje dnevi preprosto niso dovolj.
Raziskali smo tudi širšo okolico. Obiskali smo Mursko Soboto, kjer smo se ohladili na soboškem jezeru. Hčerka je neizmerno uživala v vodi, zaplaval je tudi Sebastjan midva z Andijem pa sva se namočila samo do kolen. Kaj naj rečem jezerske vode niso za naju. Iskreno za mene ni nobena voda, kjer pod seboj ne vidim dna.
Obiskali smo Vulkanijo na Goričkem, ki ponudi zanimivo in interaktivno izkušnjo spoznavanja našega podzemlja. Priznam, da se mi je kar malo mudilo nazaj saj Andi ni mogel z nami in je ostal v prikolici pod klimo.
Poseben vtis pa je name naredil Tropski vrt Ocean Orchids. Ne samo zaradi orhidej, ampak tudi zato, ker je bil z nami lahko Andi. O njem bom napisala poseben članek, saj si ta kraj zasluži več kot le nekaj vrstic.
Preizkusili smo lokalno hrano, ki je bila naravnost odlična. Servirana pa tako, da si jo lahko najprej pojedel z očmi.
V 4 dni smo natrpali vse kar smo lahko, brez, da bi pri tem divjali in se omejevali s časom. Ostalo pa je še veliko stvari, ki si jih nismo ogledali. Mlin na Muri, pa otok ljubezni, grad Grad in krajinski park Goričko, kamor lahko s seboj vzamem tudi Andija. V Prekmurje se bomo še vrnili, v isti PZA, z isto prikolico in v isti zasedbi.
