Zakaj dež ni vedno nujno slab
Accio Mare 7. del
Mogoče se moji zapisi berejo tekoče, vseeno pa je bilo delo na najini prikolico vse prej kot to. Bilo je naporno, umazano, nekajkrat je dela na podvozju prekinil dež. Vsekakor pa naju bodo na obnovo vezali predvsem lepi trenutki in vse tiste majhne anekdote. Recimo to kako je Sebastjan v podvozju odkril knauf profile in kako je preklinjal vijake. Bolj izkušeni kampisti bi se nama smejali, češ to pa se zgodi, če kupiš poceni prikolico, midva pa sva uživala v vsakem delu prenove.
Dneve, ko je zunaj padal dež sem izkoristila za preurejanje notranjosti. Torej barvanje sten z meni ljubo 9001, pri čemer mi je z veseljem pomagala tudi moja hčerka. Po prvem nanosu sem hitro ugotovila, da bo potreben še en in prvič po dolgem času se zaradi tega sploh nisem sekirala. Dež je bil dober še za eno zelo pomembno stvar. Ko je deževalo sva namreč dobila zelo dober vpogled v to kako dobro tesni streha najine prikolice, predvsem strešna okna. Eno je kar klicalo po tem, da ga ponovno dobro zatesniva.
Prav tako pa mi je dež dal dober vpogled v to kako bodo izgledali dnevi ko bom zvita pod odejo brala knjigo ali vihtela kvačko. Edina razlika je bila ta, da sem vihtela čopič in valček. Vendar pa sem zaprta v prikolici ob bobnenju dežja zunaj začutila neskončno varnost in mir. Dopuščam možnost, da je bil ta občutek tudi malo pogojen s količino nabranih hlapov.